2 897 phanutne roma aqhile ano kampi e familiako ano BII – Aucshwitz-Birkenau, buderi olendar qhavore. E 2 avgusteya 1944, nazistya mudardeolen thay thardeolen ani soba e gazeski V, ano Aucshwitz, inisoske roma kerde resistenca ani odoya phari, lugi thay ratyali rat.

Vash o sebepi akaya penjardi thay phari tragedia, ofisialunipeya o 2 Avgusti – akceptisalo kotar o Evropako Parlamenti sar Dive e Genocidesko/Samudaripasko mamuy Romenge.

Na ofisialunipeya, buderi desar 2 milionya roma mudardile ano Duyto Lumiako Maribe kotar o Germaniake Nazistya.

Raymond Gureme ( 1925-2020)

Hero e Romengo, kova garavdilo kotar o Samudaripen (Holokausti) ano Duyto Lumiako Maribe, garavinindoy deshuyekh ver kotar o sah Kampya e Phandipasko

Raymond Guerem – kotar o robluko ji ko tromalipe ( fotografiya 2017 – Auschwitz)

Raymond Gureme, biyandilo ano 1925 ani yekh familia e ‘’Manouches’’ (Manush), anav vastimo vash o Sinti kola jivdina ani Franca. Ov phiravgya poro qhavoripen ano dadesko tikno cirko, dromipeya maybuderi ano ratoriguno thay centraluno kotor e Franciako.

Sar kotar o terne bersha, Gureme siklilo te kerel treningo e jivutren, stilya thay akrobatikune khelipya.

Cirkya tikne dromipaske phiravde kotar o familiye ‘’Manouches’’ therde yekh tradiciya lugi ani Franca thay sine integraluno kotor e kulturaluna jivdipasko ano gav. Ano bersha 1930, Franciako raipe lungyargya te samatradinel tromalipe e dromipasko vash ayekhaanavde nomadya. Ano oktobro 1940, Gureme thay e sah oleski familiya arestisale kotar e franciaki jandarmeriya. Akava imponisalo vash o sah nomadya ani okupimi Francia, sar si pe lafideipya obligativune regulyengo kotar o germaniake nazistyenge autoritetya.

Yekh qhon maydosna, Gureme thay oleski familiya transferisale ano kampi e internipasko Lina- Montlhéry, kote therde buderi pharipya sar nanipe o pani thay habe thay obligisale te jivdinen ano phare hijiyenake kondiciye.

Ano nilay e 1941, Gureme garavdilo ani Britania, kote ov kergya buti ano buderi ferme.

Gureme, kana irangyola sine ano Linas kontrabandinla sine vi habe ano kampi. Ano prili e bershesko 1942, kampi deinstalisalo thay o phanutne transformisale ano Montreuil-Bellay, kova sine may baro kampi vash nomadya ani okupimi Franca.

Ano avgusti 1943, Franciaki policiya arestingya oleska daya, ole thay oleske dade – kova servisingya ano Franciaki askeriya ano Angluno Lumiako Maribe – thay biqhalgaolen ano yekh internipasko kampi vash Romenge.

Nacionaluno rejimi e kolaboracionistesko Vichy sine ano raipe – ketano anav e ofisialune franciake themesko phiravdo kotar o Marshali Philippe Petain ano Duyto Lumiako Maribe.

Ov resla te garavgyol kotar o franciako kampi, numay oleske dadalarya aqhile blokirime ekya ji pe agor e maripasko, e qhelale traytipeya kote vi nashavgya poro biznesi.

“On nashalde sah, leiondoy ini olenge jivutren. O sah olengo barvalipe nashavdilo, on niyekh ver veke na irandile. Amen na kompenzisalem niyekhver. Vash te vazde yekh cirki tumenge musay love.’’

Palo nashibe, ov may dosna internisalo ano pampuri ani yekhh vrda e jivutrengi ano koncentripasko kampi, kote obligisalo te kerel sine buti vash nazistikuno rejimi.

“Amen kergyem sasavi buti. Prekal dive, kergyem buti, prekal rat amerikanya thay anglezya bombardina sine o germanyenge dizya. Manglape sine te nakha ano thana e atakeripasko thay te arakha e mulen thay te cida o trupya kotar o bodrumuya’’.

Ano kampi, ov dikla pere phande thay mudarde amala. Vi ov korkoro khuvdilo thay torturisalo.

“Odola imazhya na bistargyona. Me diklum trin terne rusya umlavde ano khuvipe e kampesko. On adikerkgyona sine odothe vash trin dive. Janena soske? – Kay qorde maro! Yekh dive aver, amen diklem yekh mudarde manushe kote olesko trupo hana sine o jukle, ji kay o gardianya beshna sine pale thay hasana sine’’, mothavgya Gureme vash e Radio Kosova.

Palo so resla te garavgyol pandar yekh ver e pere trin amalyencar, ov phiravgya ohto dive bizo habe thay piyibe.

‘’Amen nashavgem korkore amende ano kalo vesh. Yekh dive, amen beshlem tele thay diklem kale balanya. Diklem olen haiba luludya. Amen da kergyem yekhuno qhigode. Akava qhingya amari bokh’’.

Numay, akava na lungyardilo buderi feri so arestisale pale.

Vash trinto ver, ov resla te nashel pandar yekh ver thay pe agor ov arakla o drom prekal o pampuri. Ov azhutisalo kotar yekh pampuri kotar o franciake rezistencake marutne. Kana irandilo, ini Gureme, ulo kotor ani Franciaki Phiravlin e Rezistencaki.

‘’Qhivgyama andar o angar. Kergya yekh harni rupa thay qhivga kashta andre oleske, qhivgyama andre kay shay te garavgyovav sine’’, mothavla Gureme.

Ano avgusti 1943, astardilo kotar e policiya thay internisalo ano Heddernheim ano Hessen, vash te ovel kotor yekha obligativuna butyako. Ano yuni 1944, Gureme garavdilo kotar e Germania ani Franca, kote amalisalo ani Franciaki Rezistencaki Phiravlin thay lela kotor ano Parisesko tromalipe.

Palo maripe, Gureme sine ano rodipe oleske pashutne jene, numay araklaolen ano bersh 1950. Ji avdive, ov vakergya, potencipeya kay historia e kampeski thay baht e Manushengi na si te bistgargyol niyekh ver.

Raymond Gureme – korkoro historia e Romengi.

 

Denis Galushi, RTK-Radio Kosova