Mashkarthemutno dive e pelaripesko pe godi e romane viktimyengo ano Duyto lumiako maripe, kote mudardile pashe ekvash milioni roma, ofisialuna komemoracia 12-to ver rendoa adikerdilo ano Ushtice, yekh e thanendar e Yasenovaceske logoresko.

Mesazhya kotar e komemoracia vi ko akava bersh siton but klaro. Musay te hramingyol vash ma te bistergyol niyekh ver thay ma te ovel palem. Velko Kaytazi, deputeti e romengo, ano poro vakeripe pelargya pe godi o vahti e Duyto Lumiake maripesko thay vakergya kay o roma ano Yasenovic, numay vi ano Ushtice, sine nahumanyune treterime thay mudarde. Ayekha vi lepargya kay o romano komuniteti ani Kroacia but gelo angle thay kay siton aktivune ano socialuno thay politikuno jivdipe. Numay, vakegrya kay o roma palem lungyarena te arakhlon e diskriminacia thay na kamipe thay kay akava musay te aqhavgyol.

Ano Ushtice palo Duyto lumiako maripe arakhlile 21 masivune limorya thay ano akava than mudardile paseh 16 mile Roma, may but se panj mile sine juvla thay qhavore. Deputeti Kaytazi lepargya kay o finaluno gendo e romane viktimengo ano Yasenovci pandar na si. Ano ushtashyengo logori ayekha khardo “logor 3c”, Roma evidentisale sar gendo, na sar personlaune detalya. Ov mothavgya vash o termini Samudaripe kova sito vash maripesko genocidi pedral o roma.

“Manglape sinme pashe 80 bersh kay demografikune te irangyova thay te saslova kotar akava tentipe e nashalipesko amara populaciako. Odoleske sakova bersh musay akava te kera. Akava datumi alosardilo pe 2 avgusti, feri so ko 1944. Bersh ano Auschwitz mudardile paluni grupa e romengo kotar 2897 Roma,  may but juvla, qhavore thay phure” vakergya o Kaytazi.

Ano thanipe e romane memorialune centresko,ano limorya e ekshumirime viktimengo vizitinde ververutne ofisialune jene kote qhivde luludya thay tharde memela. Ano rami e ovipesko, kay organizinde o Konsili “Kali Sara” thay Ofisi e deputetesko Velko Kaytazi puterdili e Aleya e romane viktimengi, thay skulptura thay parki  e Hajrije Imeri Mihaljić, angluno romani juvli, koya rizikindoy poro jivdipe kotar koncentripesko logori garavgya e tiknya yevreya Ester.

Ano akava ofisialuno komemoraciako ovipe lela kotor vi romano aktori Edis Galushi kotar o Prizren kova khelgya yekh kotor e teatralune khelipesko vash Holokaustesko ovipe pedral o roma ano Duyto lumiako maripe.

Pe agor rakyate vash akava dive ano pelaripe pe godi e romane viktimengo ano Zagreb adikerdilo koncerti e Evropake Koncertesko vash tromalipe “L’Orchestra Europe per la Pace” phiravdo e italiake romane muzikake virtuozeya Santino Spinelli.

 

Avdi Misini, RTK-Radio