KOMUNITETI

Nashti phira angle te sine kay garava o bilaqipya pedral amende!

  • 3 years ago
  • By Romtegra

Yekh populacia nashti ka phirel angle te sine kay garavla o bilaqipya kay ovena pedral olende!

Ko paluno vahti aktualizisalo o puqipe e rasizmesko ani Kosova thay ani Evropa. Ideologie e rasizmoske, nacionalizmeske thay ksenofobiake siton rizikune thay buhlarde ani sah lumia. Ji kay amari historia mothavela vash ververutne forme e rasizmesko, vi avdive akava fenomeni sito prezentuno ano amaro mashkar. Akava si o bidiskutipesko realiteti.

Abokar si prezentuno o rasizmo pedral o roma, amen dayk ver korkore bistera buderi misalya e rasizmeske kay ovela pedral amende. Te sine kay gndina te uqhara/garava akava fenomeni e tikne misalyenca e shukar manushengo e na-romane komunitetengo kola gndinena pozitivune vash amenge, akava sito sar kay o srbya phenena “Jedna lasta ne cini prolece”. Bibahtake, vash moro godinipe may bilaqe si o godinipe kay o manusha kola marenape mamuy o rasizmo akava kerena vash proyektya – akava si but teluno niveli!

Shay miyencar misalya e rasizmoske te genav tumenge kay ovena pedral o roma. Rasizmo, diskriminacia, stereotipya thay ksenofobia sar nocia savaht sine thay ka lungyarel te ovel pedral o nazorale manusha thay odola koloreya. Paluno vahti akava fenomeni khargyola vi sar Antigypsizmo/Anticiganizmo!

– Fakti kay amen sar roma dikhlova sar minoritetya thay kergyona ververutne politike vash laqharipe amare jivdipeske kondiciengo sito rasizmo soske amen na dikhena sar yekhune e sarenencar ano malipe!
– Sar khargyola yekh suksesuno siklovno ani shkola kotar amala thay sikavne -akava “magjupi” sito laqo siklovno!
– O siklovne ani shkola kana lena kan kay olengo amal sito rom ini kay sito parno/laqo etiketingyola ververutne navencar, leni godya sar treteringyona o kale romane siklovne!
– Save mesazhya drabarena ano medie kana treteringyola yekh tema vash o roma (nakamipeski qhib, qhinipe, koshipe, mudaripe, ververutno etiketipe…)!
– Buderi musay te puqen peste sar khargyona o roma palo kay mekhna yekh malipe kote si na-roma koleya beshte – te puqla yekh olengo amal ko si akava, on may kovle avazea phenena “nje magjup”… Sasavo respekti individyenge numay ano buderi sure si ayekha!
– Kana yekh toro/tiri kolega koya kerla savaht tuva buti thay bizo nisavi laj kuza tute phenla “Aiii edhe ai si magjup po behet”!
– Yekh hoxha kova dela dersi thay lela misal e romen kay na kerna laqi muzika;
– Kana amen na siam prioriteti vash themeske politike, ini kay siam, amare jivdipeske kondicie mothavena kote siam!
– Rasizmo si ini kay na situ shukar edukipeski situacia sar misal e romane qhavorengo kola sine kotor e 10% e sasutne gendosko e siklovengo ani kosova kay nashti nakhavde o onlayn siklipe ano pandemiako vahti. Akava fenomeni sito prezentuno ini kana na situ shukarne sastipeske, socialune servisya thay elementarune jivdipeske hakaya.

Si pandar buderi misalya kolen shay bistara, soske siklilam te ova koshle thay te treteringyova ayekha ano sasavo aspekti, ko paluno vahti ini kotar artistya sar sine o misal e gilavnesko Robert Berisha ano pandemiako vahti, gilavno Kastriot Grajcevci, politikanya thay ayekha rendoa. Te sine kay akava si arto odoya ver ova imune ano olengo “artistikuno” rasizmo/koshipe pedral amende.

Pezhorativuno alav aqhola savaht telaripesko thay na sile nisavo shukaripe, na si yustifikipe vash oleske. Shay angleder na siam jande vay na sinemen godinipesko vazdipe kay koshle amen ano gila numay akana musay te ova zorale pedral akala fenomenya te sine kay manga te garava e Kauza vash kolake marahape.

Amari kauza si kay siam Roma thay kay sasavo telaripesko kharipe pedral amende amen krisingyam e decisiencar kotar 1971 bersh ano angluno Romano Kongresi. Akava hramingyum romane e resipeya kay te ovel sar yekh mesazhi amenge. Te sine kay amen ova labilune ano amare pratsavya odoya ver savaht ka ova koshle, ushkavde thay marde!

Avdi Misini